Na žalost lahko lahka oblika hemofilije ostane neprepoznana dolga leta in v telesu tiho dela škodo. Pusti resne posledice in celo ogrozi življenje, je na našem spletnem seminarju povedala dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., internistka in hematologinja na UKC Ljubljana.

Kot je znano, je hemofilija redka dedna motnja v strjevanju krvi, teža bolezni pa je odvisna od aktivnosti strjevalnega faktorja VIII (FVIII) in faktorja IX (FIX) – delimo jo na težko, srednjo in lahko. Pri blagi obliki, torej takrat, kadar je aktivnost faktorja med petimi in 40 odstotki (normalna aktivnost je nekje med 50 in 150 odstotki), zelo redko prihaja do spontanih krvavitev. Če v življenju nismo imeli večjih poškodb in operativnih posegov, lahko to obliko hitro spregledamo. Pogosto jo odkrijejo ob različnih posegih pri zobozdravniku, ko se krvavitev kar noče ustaviti.

Ob svetovnem dnevu hemofilije, ki ga zaznamujemo danes, vas želimo opozoriti na vsako krvavitev, ki ni povsem običajna. Kajti tudi v Sloveniji veliko bolnikov z blago motnjo strjevanja meni, da so njihove krvavitve normalne, in jim ne posveča večje pozornosti, kar pomeni, da bolezen pri njih ni opredeljena.

Tudi če s krvavitvami nimate nikakršnih težav, vam bodo članki, ki smo jih pripravili v nadaljevanju, lahko razširili znanje o hemofiliji in morda bo prav vaš nasvet komu v prihodnosti pomagal odkriti leta skrito bolezen. 

Uredništvo revije Viva